Utrujenost zaradi zaslona: Kako in zakaj današnja delovna sila sprejema natisnjeno stran

Smo generacija, ki »visi na zaslonu«. Vzpon tablic, e-čitalnikov in pametnih telefonov – ob vse večji kakovostjo zaslona – pomeni, da delamo z našimi zasloni več kot kadarkoli prej. To še posebej drži, ko gre za ‘zaslonstnike’ (angl. screenagers), mlajšo generacijo, ki je zrasla v kulturi, utemeljeni na družbenih omrežjih in mobilnih napravah. Kljub temu, ima v današnji digitalni družbi papir še zmeraj glavno vlogo pri načinu, kako delamo. Pravzaprav je letošnja raziskava med 2400 pisarniškimi delavci na območju EMEA, ki je bila izvedena po naročilu Epson Europe, pokazala, da 86 odstotkov zaposlenih uporablja tiskalnik vsaj enkrat na dan, tisti, ki ga uporabljajo, pa natisnejo v povprečju 14 dokumentov, kar znaša okrog 29 strani vsak dan[1].

Ali pomeni naše zaupanje v papir ne delovnem mestu, da hrepenimo za odmorom od strmenja v zaslon, ali obstaja bolj znanstveno pojasnilo za dolgoživost papirja? Prav tako, ali kot bralci obdelamo informacije na papirju drugače kot na zaslonu?

Kadar želimo nekaj hitro skenirati ali prebrati, je branje na zaslonu dobra alternativa branju na papirju. Kljub temu lahko znova in znova vidimo, bodisi v šolah ali v pisarnah, da ljudje za pazljivo in premišljeno branje še zmeraj stavijo na papir.

Na delovnem mestu sodijo med najbolj priljubljene tiskane dokumente pogodbe in računi, ki lahko dosegajo do 38 odstotkov vseh dokumentov, ki jih zaposleni natisnejo v toku tipičnega dne[2]. To je verjetno možno pojasniti z dejstvom, da so tovrstni dokumenti polni besedila ter pogosto vir kritičnih osnovnih ali pravnih informacij, ki zahtevajo celovito razumevanje napisanega. Poleg tega je za pogodbe in račune pogosto verjetno, da jih je potrebno urejati in obravnavati s posebno pozornostjo.

Priponke e-pošte (29 odstotkov) in presenetljivo tudi sama e-pošta (31 odstotkov)[3] se prav tako pogosto tiskajo. Glede na neprestani tok prometa e-pošte si je moč zamisliti, zakaj se pomembna sporočila in priponke, ki zahtevajo večjo pozornost, pogosto tiskajo – še posebej, ko je e-pošta prevladujoča oblika komunikacij na delovnem mestu. V raziskavah je bilo pravzaprav število poslanih in prejetih poslovnih e-sporočil v letu 2016 po uporabniku in po dnevu ocenjeno na 123[4]. Pričakuje se, da bo ta številka porasla na povprečnih 126 e-sporočil na poslovnega uporabnika na dan do konca leta 2019[5].

Prav tako so zaposleni poudarjali, da po navadi tiskajo dokumente posebej za deljenje/ izročanje (31 odstotkov), branje (27 odstotkov) in urejanje/pripombe (22 odstotkov)[6]. Pomen zadnjega namena je poudarilo 51 odstotkov zaposlenih, ki verjamejo, da so ‘večje možnosti za napake pri urejanju elektronskega dokumenta kot pri urejanju tiskanega’[7].

Znanstvene raziskave, čeprav v svoji zgodnji fazi, podpirajo trajno privlačnost papirja, saj nakazujejo, da branje s papirja rezultira s precej višjimi stopnjami razumevanja, učenja in pomnjenja podatkov ter enostavnosti uporabe, delno zaradi našega podzavestnega občutka, da možgani bolje razumejo besedilo iz znanega vira, v tem primeru papirja.[8] Učinek je mogoče delno pojasniti s sposobnostjo bralca, da se skozi besedilo premika na nelinearen način – nasprotno branju na linearen način na zaslonu – ter sposobnostjo sproščenega prelistavanja. Zaslonska tehnologija zaenkrat ni sposobna replicirati te taktilne izkušnje, kljub iznajdbi listanja knjig na bralnih napravah ali listanja revij v PDF-obliki na internetu. Nekateri znanstveniki celo trdijo, da sam občutek papirja prispeva k razumevanje besedila – ki je po študiji Gerlacha in Buxmanna iz leta 2011 znana kot »haptična disonanca«, ki v bistvu pomeni »nekaj prijeti«[9].

Prav tako nekaj drugih akademskih raziskav (Wastlund, Reinikka, Norlander in Archer) odkriva, da so možgani pod precej večjim stresom pri branju na zaslonu in prej postanejo utrujeni, kot pri branju s papirja. Dejansko so študije pokazale, da lahko možgani funkcionirajo precej dalj časa pri branju s papirja[10], medtem ko zasloni bolj izčrpajo moči možganov pri izkušnji branja, kar oteži razumevanje informacij.

Prav tako branje na interaktivnih napravah zahteva več discipline, saj spodbuja slabljenje pozornosti. Pri lektoriranju se lahko pojavi e-sporočilo ali nas mika, da zapustimo dokument in poiščemo nekaj na internetu, ki nam je na voljo s klikom miške ali dotikom prsta. Pri delu na papirju je manj priložnosti za motenje in je manj verjetno, da bodo bralci izvajali več opravil. Pravzaprav je raziskava med študenti pokazala, da bi jih kar 90 odstotkov med branjem izvajalo več opravil, medtem ko je samo en odstotek potrdil, da bi izvajal več opravil pri delu na tiskanem izvodu[11]. To se lahko pojasni z dejstvom, da se papirni dokument dojema kot bolj avtoritativen in resen v primerjavi z njegovimi digitalnimi dvojniki, zato zahteva polno pozornost bralca. Ko se na vaši mizi najde poročilo dolgo 200 besed, bo njegova velikost verjetno nalagala več avtoritativnosti kot mehka kopija istega dokumenta.

V želji po večji produktivnosti moramo določiti, kaj nam koristi kot posameznikom ter v katerih primerih je delo na zaslonu ali brez zaslona najboljša izbira. Toda, po besedah futuriste Jacka Uldricha, »vsaka tehnologija ima svoje enkratne in očitne koristi, s papirjem pa ni nič drugače. Papir je verjetno najboljši inštrument kadarkoli odkrit za dostavljanje, izmenjavo in širjenje informacij.« Na podlagi tega lahko rečemo, da bodo dokumenti temelječi na papirju še naprej ključnega pomena pri pomoči zaposlenim, da delajo učinkovito.